Sposobnost vizualnega dekodiranja je obravnavana kot funkcija sposobnosti vizualne diskriminacije. Je sposobnost prepoznavanja predmetov in simbolov, kadar celoten simbol ali predmet ni viden, oz. je viden le del predmeta ali simbola. Pri nekaterih učencih so primanjkljaji tako izraziti, da imajo težave s prepoznavanjem predmeta že v primeru, ko na sliki manjka le en tipičen del predmeta. Prav tako je del vizualnega sklepanja tudi prepoznavanje predmetov, ki so rahlo spremenjeni ali popačeni. Težave pri prepoznavanju predmetov in simbolov izhajajo iz nesposobnosti integriranja in/ali sintetiziranja vidnih informacij v celoto. V skrajnem primeru otrok tako prepozna posamezne dele slike npr. ušesa, oči, nos. Pridobljenih informacij pa njegovi možgani ne zmorejo združiti v celoto, da bi lahko prepoznal, da je na sliki narisan človeški obraz.
Pri otrocih, ki imajo težave z vizualnim sklepanjem, se le-te lahko pojavljajo v dveh oblikah: pri prvi imajo otroci težave z zaznavanjem delov, pri drugi pa z zaznavanjem celote. Pri obeh je pridobljena vizualna informacija nepopolna.
V šolskem okolju se že v prvem razredu od učencev neprestano pričakuje hitro prehajanje iz zaznavanja delov v zaznavanje celote in obratno. Kako se bo to kazalo pri učenju branja? Učenec, ki zaznava predvsem celoto bo z lahkoto zaznal in poimenoval dolgo zahtevno besedo, težje pa bo prepoznal posamezne črke znotraj te besede. Po drugi strani pa bo učenec, ki uspešnejše zaznava dele, dobro ali vsaj delno prepoznal posamezne črke znotraj besede, teh črk pa ne bo zmogel povezati in združiti tako, da bi lahko prebral celo besedo.
Tudi doma lahko to spretnost, ki jo bo otrok potreboval za uspešno prepoznavanje besed urimo z dvema preprostima vajama:
Prepoznavanje celote s pomočjo delov – priprava na branje celih besed
S Škratom se večkrat igram igrico, pri kateri mora ugotoviti kaj se skriva v vreči. Vedno je viden le del predmeta, ki ga otrok sicer dobro pozna. Pozorna sem, da Škrat predmet prepoznava vedno samo prek vida. Po potrebi ga vodim z dodatnimi podvprašanji. Tako usmerjam njegovo vizualno pozornost na podrobnosti s pomočjo katerih bi lahko priklical celoto.
Prepoznavanje delov s pomočjo celote – priprava na branje črk znotraj besed
To spretnost lahko pri predšolskih otrocih urimo s pomočjo preprostih pobarvank, pri katerih celota ni dokončana. Njihova naloga je da so pozorni na to kaj je narisano na sliki in poskusijo sliko dokončati.
Veliko zabave ob prepoznavanju skritih predmetov vam želiva mami Teja in Škrat 🙂
Piknik pod mavrico je nastal zato, da bi z drugimi delila aktivnosti, ki jih pripravljam za dve in pol letnega sinčka a.k.a. malega Škrata :) Obožujem ustvarjanje in ''kranclanje''... zaljubljena sem v Montessori pedagogiko, po poklicu pa sem specialna pedagoginja. Za Škrata pripravljam aktivnosti, ki temeljijo na principih Montessori pedagogike, ob tem pa vnašam tudi nekatere elemente drugih vzgojinih principop, pa tudi ideje ki zrastejo na mojem zeljniku ali jih staknem kje na internetu ( definitivno preveč časa preživim na piterestu:))...Verjamem v čarobno otroštvo brez risank in televizije, v lesene igrače, senzorično učenje in iskren otroški smeh! Skupaj s Škratom se učim in ob tem ko se raste in razivja on, rastem in se razvijam tudi sama:)
Oglejte si vse prispevke od malasolapodmavrico
Zdravo, mami in Škrat!
Glej glej, potemtakem vaju odslej najdem tu namesto na ‘pikniku pod mavrico’? Nekaj časa sem že pogrešala objave na pikniku, zdaj pa – jupi! – z veseljem bom spremljala ‘malo šolo’.
Zdravo, mami in Škrat!
Glej glej, potemtakem vaju odslej najdem tu namesto na ‘pikniku pod mavrico’? Nekaj časa sem že pogrešala objave na pikniku, zdaj pa – jupi! – z veseljem bom spremljala ‘malo šolo’.
Živjo! Takle komentar pa vedno polepša dan:)