Notranji vodnik in pistacije

Ko sem med prvo nosečnostjo božala nosečniški trebušček sem veliko razmišljala o tem kaj vse bom otročka naučila. Sanjala sem o tem, kako ga bom učila gledati v svet, kobacati, hoditi, jesti, se obleči, govoriti, prepoznavati barve, šteti …
Tekom prvih dveh let se mi je, med tem ko sem ga opazovala, odkrival skrivnostni svet srkajočega uma in občutljivih obdobji o katerih je veliko govorila Marija Montessori. Še danes se učim predvsem jaz, otroka pa sledita predvsem sebi in svojemu notranjemu vodniku. Naučila sem se zaupati, da točno vesta kaj v danem trenutku potrebujeta na poti svojega razvoja … jaz pa ju pri tem opazujem in se trudim pripravljati aktivnosti v skladu z njunim razvojem …
Zadnjič sem tako sredi dnevne sobe tuhtala, kakšnega projekta bi se lotili tisti dan … razmišljala sem o tem, da nam je spet zmanjkalo plastelina, da smo porabili vse bleščice, barve so se zasušile in ne pridejo v poštev …itd. itd.

No med tem sta si fanta, kar sama poiskala vsak svoje delo 
Škrat si je na mizo prinesel vrečko pistacij. Sam je pripravil tri skodelice, v eno je nasul neolupljene pistacije, v drugo je dajal luščine in v tretjo oluščene pistacije … Tako si je kar sam pripravil super aktivnost za urjenje koncentracije in finemotorike. Že dolgo ni bil pri nobeni aktivnosti, ki sem jo jaz pripravila zanj tako zagret in zbran!

pistacijeMedtem je Čriček odkril škatlo z robčki … robčki so frčali na vse strani dnevne sobe. Ampak pogled na njegov resen, zagret obrazek in nasmeh ob vsakem robčku, ki ga je uspešno izvlekel iz škatle je bil dovolj, da sem se odločila ” na en uč malo zamižat” in pustiti, da konča svoje delo, ki se ga je lotil tako zavzeto…

No tako sem čisto nepričakovano pridobila nekaj mirnih trenutkov za razmislek ob obvezni jutranji kavi.
Vsakič me prevzame ta skrivnostna sila znotraj otrok, ki jih žene, da se vsega lotevajo z neverjetno vnemo, da nikoli ne obupajo, da so vedno tu in vedno ob pravem trenutku na pravem mestu, pa ta njihova neverjetna notranja motivacija za delo, za življenje … pa ta veličastni nasmeh na malem obrazu ko mu končno uspe nekaj novega : )

Res neprecenljivo. Večkrat si moram vzeti čas in ju samo opazovat …

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s