To, da smo se ”preselili” na vrtičke ste verjetno že opazili:) Res verjamem, da otroci spadajo med njive, njihove noge v rečne struge, roke na drevo, možgani pa na ”pašo” hehe ..
Ko takole opazujem Škrata med delom na vrtičku in igro v gozdičku sem še toliko bolj prepričana, da se na prostem počuti veliko bolje kot med štirimi stenami in sredi blokovskega naselja.
Ker pa nič ne kaže, da bomo blok v kratkem zamenjali za hišo, se skoraj vsako popoldne odpeljemo do našega malega vrtička.
Vas zanima kaj tam počnemo?
Pravzaprav so aktivnosti, ki se jih Čriček in Škrat tam lotevata dosti podobne tistim, ki jih zanju pripravljam doma. Urita grobo in finomotoriko, osnovne naravoslovne postopke (razvrščanje, urejanje, prirejanje). Škrat šteje, pripravlja roko na pisanje, uri fonološko zavedanje, slušno pozornost, koncentracijo … in vse to čisto spontano, samoinciativno in z goro notranje motivacije.
Škrat prenaša zalivalko polno vode od potočka do vrtička, od vrtička do potočka in uri grobo motoriko, pripavlja roko na pisanje in šteje. Za vsako gredico potrebuje dve polni zalivalki vode.
Finomotoriko uri, ko seje semena in jih razvršča eno po eno v vsako narejeno luknjico (tudi prireja ena na ena).Čriček prelaga kamenčke v čebriček in nazaj.
Med poslušanjem ptičjega petja in šelestenja listja urita koncentracijo:)
Med poslušanjem očkovih navodil za delo na vrtičku pa Škrat uri slušno pozornost …
Največ od vsega pa mi pomeni, da prosto tekata in se plazita (predvsem Čriček) naokrog, Škrat sklepa nova prijateljstva z drugimi malimi vrtičkarji, preizkuša svojo moč, ko iz gozdička vlači največje veje in svoj pogum ko skače čez potok. To so zanj prave, življenske preizkušnje. In ko ga takole gledam zvečer, ko z nasmehom na obrazu pade v posteljo se mi zdi, da je po vsakem popoldnevu preživetem v naravi nekoliko manj fantek in nekoliko več deček … ko ga gledam takole z od vetra rdečimi lički, potolčenimi koleni, umazanimi nohti za trenutek v njem zagledam moža, kot bo nekoč postal. Točno tak kot si zanj (in za svet) želim da bi bil. V svoji biti čvrst, trden kot velika skala, ki jo je danes z velikim naporom vrgel v potok, svoboden kot ptica, ki jo je preganajl po polju in z isto odločnostjo v očeh, ki sem jo danes opazovala pri svojem 4 letniku ko je skakal čez potok.
Piknik pod mavrico je nastal zato, da bi z drugimi delila aktivnosti, ki jih pripravljam za dve in pol letnega sinčka a.k.a. malega Škrata :) Obožujem ustvarjanje in ''kranclanje''... zaljubljena sem v Montessori pedagogiko, po poklicu pa sem specialna pedagoginja. Za Škrata pripravljam aktivnosti, ki temeljijo na principih Montessori pedagogike, ob tem pa vnašam tudi nekatere elemente drugih vzgojinih principop, pa tudi ideje ki zrastejo na mojem zeljniku ali jih staknem kje na internetu ( definitivno preveč časa preživim na piterestu:))...Verjamem v čarobno otroštvo brez risank in televizije, v lesene igrače, senzorično učenje in iskren otroški smeh! Skupaj s Škratom se učim in ob tem ko se raste in razivja on, rastem in se razvijam tudi sama:)
Oglejte si vse prispevke od malasolapodmavrico
2 razmišljanji o “Mala Šola na Vrtičkih pod kozolcem”
Hvala Sanja:) Več kot smo zunaj, sedaj ko je sonček, bolj vidim kako so zrak, svoboda, narava še toliko bolj pomenbni za fante. Včasih mi je prav žal, da smo se preselili nazaj v mesto 🙂
Kako lepo napisano 🙂
Hvala Sanja:) Več kot smo zunaj, sedaj ko je sonček, bolj vidim kako so zrak, svoboda, narava še toliko bolj pomenbni za fante. Včasih mi je prav žal, da smo se preselili nazaj v mesto 🙂