Mala Šola na Vrtičkih pod kozolcem

To, da smo se ”preselili” na vrtičke ste verjetno že opazili:) Res verjamem, da otroci spadajo med njive, njihove noge v rečne struge, roke na drevo, možgani pa na ”pašo” hehe ..

Ko takole opazujem Škrata med delom na vrtičku in igro v gozdičku sem še toliko bolj prepričana, da se na prostem počuti veliko bolje kot med štirimi stenami in sredi blokovskega naselja.

Ker pa nič ne kaže, da bomo blok v kratkem zamenjali za hišo, se skoraj vsako popoldne odpeljemo do našega malega vrtička.

Vas zanima kaj tam počnemo?

Pravzaprav so aktivnosti, ki se jih Čriček in Škrat tam lotevata dosti podobne tistim, ki jih zanju pripravljam doma. Urita grobo in finomotoriko, osnovne naravoslovne postopke (razvrščanje, urejanje, prirejanje). Škrat šteje, pripravlja roko na pisanje, uri fonološko zavedanje, slušno pozornost, koncentracijo … in vse to čisto spontano, samoinciativno in z goro notranje motivacije.

Škrat prenaša zalivalko polno vode od potočka do vrtička, od vrtička do potočka in uri grobo motoriko, pripavlja roko na pisanje in šteje. Za vsako gredico potrebuje dve polni zalivalki vode.

Finomotoriko uri, ko seje semena in jih razvršča eno po eno v vsako narejeno luknjico (tudi prireja ena na ena).Čriček prelaga kamenčke v čebriček in nazaj.

Med poslušanjem ptičjega petja in šelestenja listja urita koncentracijo:)

Med poslušanjem očkovih navodil za delo na vrtičku pa Škrat uri slušno pozornost …

Največ od vsega pa mi pomeni, da prosto tekata  in se plazita (predvsem Čriček) naokrog, Škrat sklepa nova prijateljstva z drugimi malimi vrtičkarji, preizkuša svojo moč, ko iz gozdička vlači največje veje in svoj pogum ko skače čez potok. To so zanj prave, življenske preizkušnje. In ko ga takole gledam zvečer, ko z nasmehom na obrazu pade v posteljo se mi zdi, da je po vsakem popoldnevu preživetem v naravi nekoliko manj fantek in nekoliko več deček … ko ga gledam takole z od vetra rdečimi lički, potolčenimi koleni, umazanimi nohti za trenutek v njem zagledam moža, kot bo nekoč postal. Točno tak kot si zanj (in za svet) želim da bi bil. V svoji biti čvrst, trden kot velika skala, ki jo je danes z velikim naporom vrgel v potok, svoboden kot ptica, ki jo je preganajl po polju in z isto odločnostjo v očeh, ki sem jo danes opazovala pri svojem 4 letniku ko je skakal čez potok.