Gremo v 1. razred

Prehod  iz vrtca v prvi razred je velik dogodek tako  za otroka, kot za družino. K svetovalnim delavcem večkrat pridejo starši prvošolčkov, ki jih skrbi, ker se je njihov otrok čez noč iz živahnega, življenja polnega malčka prelevil v zadržanega, vase zaprtega otroka. Vedno več je tudi takih, ki potožijo, da je njihov otrok nemiren, da je sicer izredno inteligenten, ampak ne zna sedeti pri miru. Vedno več prvošolčkov tudi kmalu po začetku šolskega leta ugotovi, da v šoli ni tako fino kot v vrtcu. Vedno več staršev cele popoldneve sedi ob otroku že v prvem in drugem razredu. Ne, prvi razred devetletke ni mala šola. Je čisto pravi prvi razred. Štiri ure pouka, učbeniki, šolske mizice, torbe, škarje, lepilo, dolga navodila in razlage so za otroka, ki je bil vajen preproste, igre polne, vrtčevske rutine pravi šok.

Vedno več otrok ima učne težave, težave s pozornostjo, disleksijo, disgrafijo, diskalkulijo, adhd, add, ogromno otrok ima čustvene in vedenjske težave ter slabo samopodobo. Večina teh težav se, zanimivo, pojavi kmalu po začetku šolanja. Eden od razlogov, da je tega vedno več je tudi, da otroci pridejo v šolo nepripravljeni in neopremljeni za soočanje z vsakdanjimi šolskimi izzivi.

Morda nekateri že pišejo in berejo, a imajo težave z organizacijo šolske torbice in puščice, z orientacijo z zvezku. Veliko prvošolčkov nima ustrezno razite fine motorike, pri pisanju jih boli roka, utrujeni so,  težko so pozorni na daljša navodila, nimajo razite pravilne drže pisala, so nemirni in težko sedijo pri miru …

Pomembno je, da otroka zadnje leto pred šolo dobro pripravimo na vstop v prvi razred. Otroci, ki v šolo pridejo pripravljeni, se lahko intenzivno posvetijo učenju novih spretnosti in znanj, z veseljem in lahkoto poslušajo učiteljevo razlago, razumejo navodila, znajo poskrbeti za svoje stvari, so dobro organizirani, vedoželjni, sporočeni in nasmejani. Čutijo, da so uspešni in razvijejo pozitivno samopodobo. Lažje se soočajo z izzivi, tako v šoli, kot kasneje v življenju. Kaj ni to nekaj, kar si starši želimo za svoje otroke?

Mateja Cvet, prof. spec. in reh. ped.

(Več o programu Male Šole – priprava na šolo si lahko preberete tukaj. Z uricami PRIPRAVA NA ŠOLO začnemo v oktobru.)

Moje ime

Škrat je star 4 leta in pol. Zadnje tedne ga zanimajo črke, zadnjih nekaj dni pa sem večkrat opazila, da si želi na kakšno stvar napisati svoje ime. Tako piše V- je in L -je in zraven razlaga, da je to njegovo. Mimogrede je tako na skrivaj označil še vse svoje omare, novo posteljo, regal v dnevni sobi … ampak to je že druga zgodba:)

Tako napiše prvi dve črki svojega imena potem pa se  mu zatakne. Škrat ima namreč v resnici kar dve imeni in to vse skupaj nanese kar 8 črk:) Pa sem ga poskusila nahecat, da bi napisal samo drugo,  ta kratko ime, ampak se ne da. Pravi, da ima dve imeni in pika.

No pa sva napisala kar celo ime, ampak ne s svinčnikom, temveč z voščenko in Montessori peščenimi črkami (http://www.emka.si/crke-montessori/PR/1677392).

WP_20150816_13_30_52_Pro

Najprej sva poiskala prvo črko imena. Čeznjo sva položila polovico A4 lista. Škrat je po listu podrgnil voščenko in navdušeno vriskal ko se je ”izpisala” črka L.

WP_20150816_13_20_38_Pro WP_20150816_13_20_33_Pro

Nadaljevala sva z vsemi ostali črkami.

WP_20150816_13_20_46_Pro

Nato liste na zgornjem delu preluknjala in črke nanizala na vrvico.

WP_20150816_13_23_24_Pro   WP_20150816_13_26_44_Pro

Vse skupaj smo nato obesili nad kavč v dnevni sobi in Škrat je s prstom korakal od črke do črke in raziskoval svoje ime.

WP_20150816_13_28_08_Pro WP_20150816_13_27_26_Pro WP_20150816_13_28_34_Pro

 

Res simpatična in luštna aktivnost, ob kateri sva uživala oba.