Sorojenci: (Ali sploh) Kdaj mine ljubosumje??

Kdaj mine ljubosumje? Zadnji del nosečnosti smo starejše otroke lepo pripravljali na prihod dojenčka, tudi prve tedne po porodu smo vse naredili po ”regelcih” (vključevanje v aktivnosti, pogovor, čas ena na ena s starejšim otrokom itd. ) in starejši otrok je tako lepo sprejel in vzljubil dojenčka. Samo za trenutek smo si oddahnili in od utrujenosti zadremali na lovorikah. Nakar je kot strela iz jasnega spet usekalo ljubosumje. Od kje? Ko pa je malček dojenčka že tako lepo sprejel. Če imamo starejše otroke se nam je to verjetno zgodilo večkrat in smo že ugotovili, da ljubosumje in stiske v donosu med sorojenci prihajajo v valovih. Ampak zakaj? Dojenček se zelo hitro spreminja. Ko se tam okrog tretjega meseca prelevi iz zaspanega novorojenčka v radovednega dojenčka se starejšemu otroku zdi, da se je še enkrat znašel na začetku. Ko je že usvojil življenje z novorojenčkom in ga sprejel za svojega se ta kar čez noč spremeni v čisto novo bitje, ki joka ko mu vzameš igračo. Teh sprememb in prehodov je v prvih letih pri dojenčku kar precej in tako kot se starši lovimo in včasih komaj dohajamo tempo razvoja dojenčka, ga komaj dohaja tudi starejši otrok. Ko se že nauči, da ni pametno, da dojenčku iz rok vleče igrače se le ta sam nauči premikati, potem skobaca in shodi in se dotakne čisto vsega, kar si pred tem še lahko skril pred njim. Potem se nauči še govoriti in se moraš sprijazniti s tem, da zdaj ne deliš z njim le prostora in igrač. Potem ponavadi sledi obdobje, ko se nekako naučita skupaj igrati. Starejši otrok vodi igro, mlajši ”sledi” in kar nekako gre. Dokler mlajši tam okrog tretjega leta v igro ne začne vključevati še svojih domišljijskih scenarijev. Pa sta si spet v laseh. Ob vsem tem se seveda razvija tudi starejši otrok, kar pomeni da tudi on situacije dojema različno glede na razvojne faze na posameznem področju. Tako nam vmes, če se vse poklopi, podarita kakšno bolj umirjeno leto. Vse tja do pubertete starejšega, ko pa mlajšemu ni več jasno, kaj se je kar čez noč spremenilo v glavi starejšega. To nam pomaga razumeti, da znotraj vsakega obdobja potrebujeta čas, da se navadita drug na drugega. Jaz si predstavljam odnose kot ples v paru, vsaka razvojna sprememba pa poseže v odnos kot, da bi sredi umirjenega usklajenega valčka na hitro prestavili na salso. Plesalca potrebujeta nekaj trenutkov, da zaslišita novo glasbo in se prilagodita novemu ritmu, da ples ponovno steče usklajeno. Največ kar lahko starši naredimo, da olajšamo življenje sebi in svojim otrokom je, da ta ples sprejmemo. Sprejmemo, da se odnosi med sorojenci konstantno spreminjajo in razvijajo in bodo otroci ob teh spremembah vedno znova potrebovali našo pomoč in podporo. Ravno zaradi konstantnih sprememb v odnosu jim ob konfliktih namesto rešitev ponudimo strategije reševanja, da se bodo s časoma naučili samostojno krmariti znotraj odnosov. Več o tem kakšne strategije reševanja konfliktov lahko naučimo naše otroke pa naslednjič😊

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s